Ali izredne razmere ogrožajo zeleni prehod EU?

Friday 10 June 2022 11:00 12:00
Europa Experience - David Sassoli Piazza Venezia 6c (Roma)
Slovenia

V Studiu Evropa bomo v petek, 10. junija, gostili razpravo o izzivih, s katerimi se sooča EU pri izpolnjevanju ambicioznega načrta postati prva ogljično nevtralna celina do leta 2050. 

Evropska unija je odločena ohraniti status globalnega svetilnika v boju proti podnebnim spremembam, zato si je z zelenim dogovorom zastavila izjemno ambiciozna cilja: do leta 2050 postati prva ogljično nevtralna celina, še prej pa do leta 2030 zmanjšati izpuste toplogrednih plinov za vsaj 55% glede na izhodiščno leto 1990.

Ta cilja seveda zahtevata izjemne ukrepe in vlaganja tako članic kot celotne Unije, vendar je v zadnjem času glede tega opazno popuščanje pozornosti in odločnosti, predvsem na račun spopadanja s posledicami pandemije covida-19 in vojne v Ukrajini. Toda časa za omahovanje ni več, podnebna kriza zahteva naš takojšen in obsežen odziv. 

O izzivih zelenega prehoda bomo v razpravi Studio Evropa: Prihodnost bo zelena ali pa je ne bo z uglednimi gosti spregovorili v petek, 10. junija, ob 11. uri v Hiši EU. Z nami bodo:

dr. Milan Brglez, evropski poslanec (S&D)

dr. Klemen Grošelj, evropski poslanec (RE)

dr. Janez Potočnik, nekdanji evropski komisar za okolje 

Gaja Brecelj, ambasadorka evropskega podnebnega pakta in direktorica fundacije Umanotera

Razpravo, ki jo bo vodila novinarka Radia Slovenija Maja Ratej, lahko spremljate v živo v Hiši EU na Dunajski 20 v Ljubljani ali pa v neposrednem prenosu na naših profilih na Facebooku in YouTubeu.

Vabljeni v našo družbo!

Kaj je evropski zeleni dogovor?

Evropska okoljska strategija ima dva cilja. Prvi je, da bi v EU do leta 2030 zmanjšali neto izpuste toplogrednih plinov za vsaj 55 odstotkov glede na izhodiščno leto 1990. V skladu z drugim ciljem pa bi Evropa do leta 2050 kot prva celina dosegla podnebno nevtralnost.
Sveženj Pripravljeni na 55 (Fit for 55) vsebuje 13 energetsko-podnebnih zakonodajnih predlogov in pomeni temelj za revizijo, s katero bi EU svojo podnebno, energetsko in prometno zakonodajo uskladila z zelenima ciljema. Med predlogi je, denimo, reforma trgovalne sheme z ogljičnimi kuponi ETS, ki do 2030 predvideva polovično zmanjšanje obsega kuponov ter do leta 2035 odpravo brezplačne delitve kuponov, ob tem razširitev sheme na pomorski in letalski promet in hkrati tudi uvedbo nove sheme za cestni prevoz in stavbe, prihodki katerih bi se stekali v nov socialni podnebni sklad.

Ključna vprašanja, ki se jih bomo dotaknili med razpravo, so: 

Embargo na rusko nafto velja za najpomembnejši ukrep EU kot odgovor na rusko invazijo na Ukrajino, ki jo Kremelj financira prav s prodajo fosilnih goriv.  Ali se bo enotnost Evrope pri tem vprašanju skrhala?

Ali preprosta diverzifikacija uvoza fosilnih goriv lahko pripelje do energetske odvisnosti EU od drugih držav, od katerih mnoge ne spoštujejo evropskih vrednot?

Kakšen zeleni načrt za izredne razmere danes potrebuje EU, da bi kljub vsemu dosegla zmanjšanje porabe fosilnih goriv v skladu s podnebnimi cilji? Podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans dopušča možnost, da bi bilo lahko kurjenje premoga kratkoročna alternativa ruskemu plinu.

Ali bi morala Evropska komisija umakniti svoj predlog glede opredelitve jedrske energije in plina kot prehodnih zelenih dejavnosti v okviru sistema EU za označevanje trajnostnih naložb?

Rekordne cene energentov so z vojno v Ukrajini ostro zarezale v naša življenja. Kako bomo pridobivali elektriko in se ogrevali v prihodnje v Sloveniji:  vlagati v pridobivanje energije iz sonca in vetra ali v jedrsko energijo?

V okviru svežnja Pripravljeni na 55 je posodobitev direktive o obdavčitvi energije iz 2003 in uvedba čezmejnega ogljičnega davka. Kaj je cilj teh ukrepov?

Kakšne ukrepe sprejema EU za preprečevanje selitve umazanih industrij iz EU v tretje države in na kakšen način spodbuja proizvajalce iz teh držav k zmanjšanju emisij?

Kako bi morala EU izkoristiti trenutno krizo za zgraditev bolj odpornega in pravičnega evropskega prehrambnega sistema? Ali je Slovenija pri zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov v kmetijstvu premalo ambiciozna?

Ali Slovenija namenja premalo denarja za okolje, podnebje in biotsko raznovrstnost? V kolikšni meri prilagaja kmetijstvo podnebnim spremembam in kako si predstavlja trajnostno živinorejo?

Kako spodbuditi uporabo okolju prijaznega transporta in lokalnih virov?

Doseganje podnebno-energetskih ciljev je v prihodnjih letih eden največjih izzivov za fiskalno politiko. Kako se bo to odražalo na rahljanje pravil pakta stabilnosti in spodbujanje zelenih in infrastrukturnih naložb? 

Ste zamudili prejšnje razprave v Studiu Evropa?

V Studiu Evropa redno gostimo razprave o aktualnih evropskih vprašanjih v družbi evropskih poslancev in področnih strokovnjakov. Posnetke dosedanjih razprav najdete v našem video arhivu.